Rožnati oktober je svetovni mesec osveščanja o raku dojk, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. Po podatkih združenja Europa Donna v Sloveniji vsako leto za rakom dojk zboli skoraj 1300 žensk in okoli deset moških. Kaj bi vsaka ženska morala vedeti o tej bolezni nam je zaupala zdravnica Andreja Vinšek Grilj, zaposlena v ambulanti družinske medicine v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica, ki je v našem kraju strokovni vodja Skupine za samopomoč bolnikom z rakom Ilirska Bistrica.
Državni presejalni program, ki je s svojo mobilno enoto pred časom gostoval tudi v Postojni, je namenjen ženskam med 50. in 69. letom starosti. Zakaj ravno ta starostna skupina?
Izkušnje pridobljene v presejalnem programu DORA v zadnjih osmih letih so pokazale, da je najprimernejše starostno obdobje pri ženskah ravno ta starostna skupina med 50. in 69. letom staorsti. Pri teh ženskah je verjetnost, da zbolijo za rakom dojk največja. To potrjujejo tudi empirični podatki. S preiskavo je mogoče odkriti bolezenske spremembe, ki še niso tipne. Zgodnje odkrivanje raka dojk pomeni tudi večjo uspešnost zdravljenja in znižanje umrljivosti.
Onkološki inštitut Ljubljana je kot nosilec državnega presejalnega programa za raka dojk DORA v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije pripravil posodobljen strateški načrt, ki na novo opredeljuje načrt širitve programa DORA na območju Slovenije za obdobje 2015-2020. V letu 2016 je pričel z delovanjem v Območni enoti ZZZS Koper, s slikanjem žensk iz občin Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica in Cerknica v mobilni enoti v Postojni.
Cilj programa DORA je v presejani populaciji zmanjšati umrljivost žensk za rakom dojk za 25 do 30 odstotkov, pogoj za uspešnost programa pa je, da se vabilu na slikanje odzove vsaj 70 odstotkov žensk.
Katera starostna skupina najbolj izstopa po raku dojk v naši občini?
Starostna skupina, pri kateri se ugotovijo prvi znaki raka dojk, in najbolj izstopa, je prav že prej omenjena skupina žensk v starosti med 50. in 69. letom starosti. Glede starostne stopnje v naši občini ni bistvenih odstopanj od državnega povprečja. Pomembno pa je vedeti, da smo zabeležili nekaj primerov raka na dojkah pri ženskah, mlajših od trideset let. Obolevnost ni izključena niti v poznih letih, saj jo diagnosticiramo tudi po osemdesetem letu starosti.
Vse podatke o obolevnosti in umrljivosti zaradi raka v naši državi zbira in obdeluje Register raka, ki deluje na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Zadnje primerjave glede obolevnosti za rakom dojk kažejo, da po ključnih kriterijih ne odstopamo od primerljivih s slovenskim povprečjem.
Kaj bi morala vsaka ženska vedeti o raku dojk?
Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah.
Zaradi raka dojk umre v Evropski uniji vsako leto 87.000 žensk, pri nas pa okoli 400. Po podatkih Registra raka za Slovenijo jih je v letu 2010 zbolelo 1255 žensk in 12 moških. Tega leta je za rakom dojk umrlo 421 žensk in sedem moških. Rak dojk ni izključno bolezen žensk, saj sta med obolelimi tudi eden do dva odstotka moških.
Rak dojk ni ena bolezen, ampak je to ime za skupino bolezni, ki se med seboj razlikujejo po vzorcu genskih sprememb, patohistološki sliki, klinični sliki, zdravljenju in prognozi. Vsem vrstam je skupno to, da je bolezen lahko krajši ali daljši čas netipna. Ko ga ženska (moški zelo redko) zatipa, se v njenem telesu rak razvija že lahko nekaj let. Za vse bolezni, tudi za raka dojk, je značilno, da so možnosti zdravljenja veliko boljše, če ga odkrijejo v čim zgodnejši fazi.
V primeru, da je družinska članica v prvem kolenu zbolela za rakom, je potem njena npr. sestra, hči ali mati bolj dovzetna za raka na prsih? Kaj priporočate v tem primeru?
Ženske, katerih sorodnica v prvem kolenu (mati ali sestra) je zbolela za rakom dojk, imajo dva-do trikrat večje tveganje, da bodo tudi same zbolele. Nevarnost je večja, če sta mati ali sestra zboleli mladi ali na obeh dojkah. Tako je pri sorodnici bolnice, ki je pred menopavzo zbolela za rakom obeh dojk, tveganje za bolezen kar devetkrat večje kot običajno. Mutacije genov, najbolj poznana sta BRCA -1 in BRCA-2, so povezane z zelo visoko ogroženostjo za raka dojk (60 do 80 odstotkov nosilcev gena zboli). Pomembni so še drugi notranji ali zunanji dejavniki, ki skupaj vplivajo na končno tveganje za raka dojk.
Pri ženskah z visokim tveganjem za raka dojk svetujemo samopregledovanje dojk od dvajsetega leta starosti dalje. Pravzaprav bi morala vsaka ženska že v mladosti začeti s samopregledovanjem in tako spoznati svoje dojke. Do menopavze naj bo to reden pregled vsaki deseti dan po začetku menstruacije, kasneje pa na izbrani dan v mesecu.
Pri samopregledovanju dojk je treba skrbno pregledati in pretipati obe dojki in biti pozoren na zatrdline, spremembe v velikosti in obliki dojk ter barvi kože, uvlečenost bradavice ali izcedek iz nje ali zatrdline. Pri spremembah se morate posvetovati z izbranim zdravnikom.
Za pomoč pri rednem mesečnem pregledovanju sta vam na voljo tudi mobilna aplikacija in spletna stran Breast Test. Aplikacija vsebuje vedno aktualni menstrualni koledarček, ki uporabnice vsak mesec z opomnikom spomni na pregled, vsebuje pa tudi preprosta navodila in slikovna gradiva, s katerimi predstavi postopek samopregledovanja dojk. Aplikacija je brezplačno na voljo v spletnih trgovinah mobilnih aplikacij (App Store, Google Play, Windows Phone Store), na mobilni telefon pa jo je mogoče naložiti tudi preko spletne strani: breast-test.com, kjer je na voljo tudi spletna različica menstrualnega koledarčka z opomnikom na samopregledovanje in predstavitev postopka samopregledovanja.
Glede na to, da obolevajo vse mlajše ženske, kdaj je pravi čas za prvo mamografijo?
Mamografija je najzanesljivejša in najnatančnejša metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb v dojki, kjer z mamografom rentgensko slikamo dojke. Ženskam z običajnim tveganjem, torej tistim, ki nimajo nobenega od pomembnejših nevarnostnih dejavnikov (nimajo sorodnic z rakom dojk in/ali niso prvič rodile po 30. letu starosti), Evropski kodeks proti raku svetuje, naj gredo na preventivni pregled dojk z mamografijo po 50. letu starosti vsaki dve leti.
Mlajše od 50 let naj gredo na mamografijo le, če jih eden ali/in drugi nevarnostni dejavnik uvršča med bolj ogrožene. Pri mlajših so namreč dojke še pod vplivom spolnih hormonov in zato gostejše in manj pregledne. Ženske z večjim tveganjem so:
Bolj ogrožene ženske naj opravljajo mamografijo po nasvetu zdravnika na 12 – 18 mesecev med 40. in 49. letom, kasneje na dve leti.
Obolele ženske pa tudi tiste ozdravljene bi se večkrat želele pogovoriti o svoji izkušnji a pogosto ne vedo, na koga naj se obrnejo v takšnih trenutkih. Zdravnica Andreja Vinšek Grilj vi vodite lokalno skupino za samopomoč. Nam lahko poveste kaj več o tem?
Skupine za samopomoč imajo že dolgo tradicijo; prva je bila skupina žensk z rakom dojke v Ljubljani še pred uradno ustanovitvijo Društva onkoloških bolnikov Slovenije leta 1986. Društvo vodi gospa Marija Vegelj Pirc, dr.med., ki je vso svojo profesionalno kariero posvetila delu z onkološkimi bolniki na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Trenutno deluje pod okriljem Društva v različnih krajih po Sloveniji 20 skupin za samopomoč, ki pa niso več namenjene izključno z bolnicam z rakom dojk, ampak bolnikom z vsemi vrstami raka, tako ženskam koti moškim.
Naša skupina v Ilirski Bistrici deluje tretje leto. Pred tem je večina žensk hodila na srečanja v Postojno, vendar je bližina skupine privabila še mnogo drugih bolnic. Starostna struktura članic je zelo raznolika, od dobrih trideset let starosti, do častitljivih osemdeset. Dobivamo se enkrat mesečno, in sicer vsak drugi četrtek v mesecu od septembra do junija v prostorih Doma starejših občanov. Na skupini se pogovarjamo o vsakdanjih težavah, s katerimi se srečujejo bolniki z rakom, izpovemo svojo zgodbo, podelimo izkušnje, nasvete. Včasih na skupino povabimo tudi kakšnega strokovnjaka, na primer razne terapevte, strokovnjake za prehrano, zdravnike. Vse, o čemer se na skupini pogovarjamo, je zaupno in na skupini ostane. Smo pa članice Skupina za samopomoč bolnikom z rakom aktivne tudi zunaj prostorov Doma starejših občanov. V mesecu posvečenemu boju proti raku na dojkah smo 1.10 pripravile dan brezplačne limfne drenaže za vse občanke. 16.10 pa smo imele na Placu predstavitveno stojnico, na kateri so članice Društva pod vodstvom koordinatorke skupine Zdenke Kaluža mimoidočim delile informativna gradiva povezane z rakom, osveščale so jih o preventivnih ukrepih in svetovale vključitev v preventivne programe. Tudi sicer gre velika zahvala članicam skupine, ki s svojim rednim in vedrim sodelovanjem na skupini poskrbijo, da se imamo vsak mesec fino. Velikokrat je namreč vse, kar bolnik potrebuje le lepa beseda, optimizem, ki ga prejme od nekoga, ki je bolezen že pred leti premagal in sprostitev izven kroga domačih. In ravno v taki skupini včasih dobi priložnost, da ni več mama, žena, hčerka ali sodelavka, temveč preprosto ženska (ali moški), ki se lahko razgovori o svoji skrbeh ali radostih.
15. Oktobra smo praznovali Dan zdravih dojk. Kako si lahko vsaka od nas občutno zmanjša možnost, da bo zbolela za rakom na dojkah?
Na to, kdo bo zbolel, za katerim od rakov, vplivajo z medsebojnimi učinki številnih dejavniki iz okolja in načina življenja, dedna nagnjenost ter naključje.
Zbolevanje za rakom povečujejo razni, bolj ali manj znani dejavniki tveganja. Izraz dejavnik tveganja namesto povzročitelj uporabljamo zato, ker izpostavljenost kakemu od njih še ne pomeni, da bo izpostavljeni zagotovo zbolel, ampak le, da je verjetnost oziroma nevarnost, da bo zbolel, večja kot pri tistem, ki temu dejavniku ni izpostavljen. Za pljučnim rakom na primer ne zbolijo vsi kadilci, iz raziskav pa vemo, da so kadilci z njimi okrog 20-krat bolj ogroženi kot nekadilci.
Nastanek rakave bolezni ne moremo povezati z enim samim dejavnikom. Bolezen je rezultat delovanja škodljivih, pa tudi zaščitnih dejavnikov.
Rak je največkrat bolezen starejših ljudi, tudi rak dojk. Življenjska doba se podaljšuje, zato ljudje zbolevajo pogosteje za rakom dojk kot nekoč. Pomembni nevarnostni dejavniki, ki so povezani z večjim zbolevanjem za rakom dojk so:
Na nekatere od zgoraj naštetih dejavnikov ne moremo vplivati. Na spremenljive dejavnike, ki so odvisni od naše odločitve, pa je prav, da vplivamo in tako zmanjšamo verjetnost za razvoj rakave bolezni. Skrb za naše zdravje naj postane del našega vsakdana, naš način življenja. S sodelovanjem v rednih preventivnih programih bomo lahko vplivali na pogostnost pojavljanja rakavih bolezni oziroma bomo bolezen odkrili v dovolj zgodnji fazi, da bo verjetnost ozdravitve dosti večja.
Društvo onkoloških bolnikov
Skupina za samopomoč bolnikom z rakom Ilirska Bistrica
· Kontakt: 041 482 496
· In pa vsak drugi četrtek v mesecu v prostorih Doma starejših občanov
Koordinatorka skupine Zdenka Kaluža
Strokovni vodja skupine Andreja Vinšek Grilj
