Izsledki Celostne prometne strategije v mestu Ilirska Bistrica

Objavljeno dne 17. februar 2017

Celostna prometna strategija predstavlja strateški pristop k trajnostnemu načrtovanju prometa na ravni občine in s tem povezan doprinos k dvigu kakovosti življenja občanov ter razvoju urbane mobilnosti za izboljšanje kakovosti zraka v mestih.

V občini Ilirska Bistrica so sodelujoči v minulih razpravah in anketah izbrali pet lokacij, ki so se izkazale za najbolj problematične v občini. Na podlagi zbranih informacij in danih možnosti so v strokovnjaki narisali možne rešitve, ki bi se jih dalo udejanjiti na posamezni lokaciji. Na plakatu je tako predstavljeno trenutno obstoječe stanje, pod njim pa je najverjetnejša rešitev problema. Gregorčičeva in Bazoviška skupaj predstavljata glavno cesto skozi mesto in sta nekakšna promenado skozi Ilirsko Bistrico. Na tem odseku je zelo smiselna ureditev kolesarske povezave, da bi več ljudi lahko varno kolesarilo in bi več otrok lahko prišlo v šolo s kolesom. Na Gregorčičevi, Bazoviški pa tudi na Podgrajski in Tomšičevi ulici je omejitev hitrosti ključnega pomena. Te ceste so dokaj ravne in zato tudi hitre. Na teh delih ceste vozniki radi prekoračijo hitrosti, zato bodo večjo varnost zagotovili privzdignjeni prehodi za pešce, ki prisilijo voznike, da upočasnijo vožnjo.

Osrednji trg je sedaj veliko parkirišče in pojavilo se je veliko idej, da bi ga v celoti zaprli za promet. Ker pa bi se s tem preveč omejilo okolico, je predlagana rešitev enosmerne ulice in zasaditve dreves na sedanjih parkirnih površinah verjetnejša rešitev. Otroci bi se tako na Placu srečevali, lovili in zabavali, na tem prostoru pa bi se lahko prirejali tudi razni dogodki in prireditve. Osrednji trg bi tako postal prostor druženja in srečevanja za otroke, starše in starejše.

Predstavljene so tiste rešitve, ki bi jih lahko Občina na dolgi rok lahko uresničila. Gre za nanizane rešitve, ki se bodo uvajale postopoma v naslednjih letih. Predvsem je potrebno spremeniti navade tudi pri samih udeležencih prometa in sprejeti alternativne vire gibanja: pešačenje, kolesarjenje, rolanje seveda po varni poti, prometnih pravilih s čeladami in vso opremo za varnost. Potrebno je ljudi spomniti, da gredo raje peš kot pa z avtom v knjižnico, trgovino ali službo.

 

Na prejšnjo stran