V dvanajstih letih delovanja imajo članice pevske skupine Kalina za seboj že lepo število samostojnih koncertov. So redne udeleženke Tabora slovenskih zborov v Šentvidu pri Stični in kot prave Primorke vsako leto rade zapojejo na reviji Primorska poje. Želja njihove umetniške vodje, akademske glasbenice Janje Konestabo, pa je, da z resnim in odgovornim delom pokažejo pevsko kulturo, vrednost pete pesmi ter srčnost in bogatost, ki jo pesem ponese v svet. Vsaka pesem ima svoje besedilo, svojo melodijo, sporočilo in harmonijo. Ko pa vse to združi s čudovitimi glasovi, se zasliši pesem, ki nam greje srca še veliko po tem.
V dvanajstih letih delovanja imajo članice pevske skupine Kalina za seboj že lepo število samostojnih koncertov. So redne udeleženke Tabora slovenskih zborov v Šentvidu pri Stični in kot prave Primorke vsako leto rade zapojejo na reviji Primorska poje. Želja njihove umetniške vodje, akademske glasbenice Janje Konestabo, pa je, da z resnim in odgovornim delom pokažejo pevsko kulturo, vrednost pete pesmi ter srčnost in bogatost, ki jo pesem ponese v svet. Vsaka pesem ima svoje besedilo, svojo melodijo, sporočilo in harmonijo. Ko pa vse to združi s čudovitimi glasovi, se zasliši pesem, ki nam greje srca še veliko po tem.
Program pevske skupine Kalina obsega predvsem slovenske ljudske pesmi in prav takšna je vsebina zgoščenke, ki so jo izdale ob 10-letnici delovanja. Vsekakor pa jim ni nobena pesem tuja. Rade zapojejo kadarkoli, kjerkoli in z vsakim, kajti ko zmanjka besed, je tu pesem, ki pove vse. Prav s tem sporočilom so gostovale v Madridu, kjer so bile gostje slovenskega veleposlanika; v Berlinu pri Slovenski katoliški misiji;pri Slovenskem združenju Triglav iz Bitole; zamejskih Slovencih v Italiji, na Hrvaškem in pri Slovencih, ki delujejo v društvu »Sava« v Beogradu.
Že kar nekaj let se uspešno spoprijemajo z organizacijo valentinovih koncertov v Ilirski Bistrici in vedno znova napolnijo dvorano Doma na Vidmu do zadnjega kotička. Tako je bilo tudi letos, čeprav je bil valentinov koncert nekoliko drugače obarvan.
V prvem delu so se članice pevske skupine Kalina pod vodstvom zborovodkinje Janje Konestaboob klavirski spremljavi Nine Moline sprehodile po Ukrajini, eni izmed največjih držav sveta, kar ni naključje, saj članica skupine Nina Molina prihaja prav iz te države.
Ukrajinci spadajo v skupino slovanskih narodov; so zelo odprti in tolerantni ljudje ter zelo ponosni na svojo nacionalno kulturo. Zgodovinske dogodke opisujejo v glasbeno-pesniških izpovedih, imenovanih »dume«, premorejo pa tudi bogat opus liričnih socialnih pesmi s tematikami iz vsakdanjega življenja. Ščepec tega so »Kalinke« predstavile v prvem delu valentinovega koncerta in ga začinile s pesmijo Červona ruta, ki je dosegla svoj vrhunec leta 1971, ko so Ukrajinci posneli legendarni istoimenski film.
V drugem delu koncerta so se pevke sprehajale po širnih ruskih stepah. Med romantičnimi, borbenimi, nostalgičnimi pesmimi in pesmimi iz vsakdanjega življenja jim je publika vse bolj sledila in se predajala užitkom vse do pesmi Darogajdlinnaju, ko ga ni bilo več v dvorani, ki ne bi pritegnil s »Kalinkami« in si ogrel rok. Ob tej pesmi so se jimna odru pridružili gostje večera Trio Turn, ki so se predhodno predstavili z istoimensko pesmijo. Da pa ne bi kdo mislil, da smo prepevali isto, naj povem nekaj o zgodovini te pesmi. Besedilo za pesem Darogajdlinnaju je napisal ruski avtor Podrujevski, uglasbil pa jo je sovjetski glasbenik in skladatelj ter mojster ruske romance Boris Ivanovič Formin. Jevgenij Raskin, rojen v New Yorku, a po materi Rus, je pozneje prevedel besedilo v angleški jezik, nezakonito zaščitil avtorsko delo in pesem vključil v svoj album. Z navedeno pesmijo so vsako leto zaključili svoj nastop londonski Blue Angel. Tam jih je slišal McCartney, ki je odkupil avtorske praviceza pesem in od takrat je izšla v več kot dvajsetih jezikih in številnih različicah. Dve izmed teh smo slišali tudi na Kalininem valentinovem koncertu.
Solistke, ki so nam polepšale večer, so bile: Janja Konestabo, Nina Molina in Karmen Samsa.Program je povezovala Katarina Penko.Ljubezenski detajl za garderobo pa je prispevala Tatjana Udovič.
Obiskovalci, ki so s številnimi aplavzi zaključili ukrajinsko-rusko obarvan valentinov koncert, so še dolgo za tem uživali v rusko-ukrajinski kulinariki – odlični ruski solati za zimske dni Vinegretin boršču, za katerega velja, da naj bi bil po ustnem izročilu tisti, v katerem žlica sama stoji pokonci. Boršč si pripisuje veliko slovanskih narodov, a po vsej verjetnosti je nastal v Ukrajini, kjer se je začel pojavljati že v 14. stoletju. Ukrajinci veliko stavijo tudi na rdečo peso, brez katere ni pravega boršča.
Ni pa manjkala niti pijača iz tistih krajev, o katerih je Zoran Predin prepeval: »Kdo je tebe, Praslovan, plavati učil, da si preplaval tisto rusko reko in se v mojih genih naselil ...« Uganili ste, da je ta pijača vodka – brezbarvna žgana pijača, ki ima praviloma nevtralen okus, brez arom in fermentiranih snovi. Poljaki trdijo, da je domovina vodke Poljska, Rusipa jim nasprotujejo, da je njihova. Ker pa se vodka lahko izdeluje iz različnih snovi, jo Rusi delajo iz žit, Ukrajinci pa iz krompirja. Upam, da ste ugotovili iz katere surovine je bila pripravljena vodka, s katero so postregle»Kalinke«.
Alenka Penko
