Kaj je naglušnost in kaj gluhost?
Naglušnost in gluhost
Kaj je naglušnost in kaj gluhost?
Izguba sluha je okvara, ki se v večini primerov razvija počasi, kako pomemben je sluh, pa se zavemo šele, ko ta začne pešati. Najpogostejša vzroka, ki vodita v naglušnost ali celo gluhoto, sta hrup in staranje. Okvara sluha lahko nastane na kateremkoli delu slušne poti, od zunanjega ušesa pa vse do možganskih centrov.
Pojem naglušen opredeljuje osebe z izgubo sluha. Pri naglušnih osebah je sposobnost poslušanja in razumevanja omejena, izguba sluha se giblje od 31 % do 95 % po Fowlerju. Naglušnost se po linearni redukciji sluha stopnjuje:
Osebe, ki so sluh izgubile kasneje, več kot 95 % po Fowlerju, govor in poslušanje pa sta ohranjena, so prav tako opredeljene kot naglušne osebe.
KLASIFIKACIJA NAGLUŠNOSTI | ||
Stopnja dB | Izguba sluha | Komunikacija |
10 do 15 dB | normalno slišanje | Komunikacija poteka nemoteno.
|
16 do 25 dB | rahla | Komunikacija je nemotena v tihem okolju, v hrupu so težave pri razumevanju šibke
|
26 do 40 dB | lažja | Komunikacija je otežena, če je govor tih ali na razdalji.
|
41 do 55 dB | zmerna | Komunikacija je otežena. Oseba sliši govor le od blizu.
|
56 do 70 dB | zmerno težka | Oseba sliši glasen govor. Govor naglušnega je moten.
|
71 do 90 dB | težka | Oseba sliši le zelo glasen govor. Ne prepozna vseh besed.Posameznikov govor ni povsem razumljiv.
|
91 in več dB | globoka, zelo težka | Oseba govora ne zaznava, lahko sliši glasne zvoke. Posameznikov govor je nerazumljiv.
|
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) gluhoto klasificira kot eno najtežjih invalidnosti. Izguba sluha pri gluhi osebi je povprečno 91 dB ali več, kar povzroča velike težave pri komunikaciji, izobraževanju, informiranju, vključevanju v okolje itd.. Je nevidna invalidnost, ki zaradi pomanjkanja slušnega doživljanja gluho osebo nemalokrat potisne v podrejeni položaj. Taka oseba je osamljena, ima občutek odvisnosti, izoliranosti, zavrača podporo okolice.
Po podatkih raziskave, opravljene na vzorcu osemsto gluhih (Redžepovič, Juhart 2011a: 33), ima 32 odstotkov gluhih končano največ osnovno šolo, 57 odstotkov največ poklicno, 10 odstotkov srednjo strokovno in le 1 odstotek višjo oz. visoko izobrazbo.
Poznamo PRELINGVALNO in POSLINGVALNOgluhe osebe.
Kljub temu da WHO gluhoto uvršča v sam vrh invalidnosti, pa je v Sloveniji slika povsem drugačna. Pri nas so gluhe osebe uvrščene v kategorijo oseb s 70-odstotno telesno okvaro, zaradi česar jimstatus invalida ni priznan, pravice do tehničnih pripomočkov pa so okrnjene.
Anita Frank Tomažič, uni. dipl. jezikoslovka