Gradišče sv. Ahac
Nad dolino reke Reke se dviga 799 metrov visok hrib. Erodirana tla so v preteklosti omogočala samo skromno pašo. Leta 1900 so začeli načrtno pogozdovanje pobočja, zato je danes hrib poraščen s črnim borom.
Izjemna strateška lega je že v drugi polovici bronaste dobe (1500 – 1000 pr. Kr.) omogočala stalno poselitev v obliki gradišč. Sledimo ji lahko vse do antike, kar nam pričajo najdbe iz tega obdobja (kamnita sekira 6000–3000 pr. Kr., poljedelsko orodje rimskega izvora 4.–5. st., večji in manjši lemež rimskega pluga).
Na vrhu hriba so razvaline zgodnjekrščanske cerkve, posvečene sv. Ahaciju, priprošnjiku v stiski. Stala je vse do začetka 20. stoletja. Danes je priljubljena izletniška točka, do katere nas usmerjajo dobro označene poti.
Na jugovzhodnem pobočju hriba je mogoče videti ostanke studenca. Z njegovo vodo so nekoč zdravili bolne oči.
Na ahec je urejena pot iz Jasena: GPX
