Po dveh sejah občinskega sveta glede postavitve sprejemno-registracijskega centra za migrante v Jelšanah in preverjanju zakonitosti svetovalnega referenduma na to temo, ki naj bi bil po napovedih pravnikov najverjetneje nezakonit, so se prebivalci izpostavljenih krajevnih skupnosti organizirali v civilno iniciativo, ki od države zahteva, da varuje državno mejo, kot ji veleva zakon. Občina Ilirska Bistrica bo uporabila vsa pravna sredstva za preprečitev gradnje omenjenega centra na mejnem prehodu Jelšane

3. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ILIRSKA BISTRICA

»Na osnovi sklepa, ki je bil sprejet na 10. izredni seji 6. septembra 2018 je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica pooblastil župana, da v primeru aktivnosti glede postavitve začasnega centra za migrante Občina Ilirska Bistrica izvede svetovalni referendum, s katerim se bodo občani in občanke opredelili glede tega vprašanja. Iz ministrstva za notranje zadeve smo dobili vlogo za lokacijsko informacijo, v kateri nas sprašujejo o možnostih umestitve določenega števila kontejnerjev, ki bodo priključeni na komunalno infrastrukturo, in o možnostih postavitve dveh začasnih objektov z od 600 do 1000 ležišči na prostoru mejnega prehoda Jelšane. Po informacijah komunalnega podjetja je izbran izvajalec, ki naj bi postavil ograjo, šotore in kontejnerje ter se je na Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d. o. o., obrnil glede zakoličenja trase vodovoda. Iz ministrstva za notranje zadeve smo dobili potrditev, da se bo center vzpostavil v primeru potreb in takrat, ko bo varnostna situacija to zahtevala. Naša zahteva, da se ilirskobistriška občina izključi iz tovrstnih aktivnosti, ni bila uslišana, zato je pred nami pobuda za razpis referenduma,« je na 3. seji OS Občine Ilirska Bistrica 21. februarja 2019 uvodoma povedal župan Emil Rojc.

»V času nezakonitih prestopov meje beležimo večje število vlomov v vikende in lovske koče. Na začetku so vlomilci iskali hrano in oblačila, sedaj pa uničujejo okna, vrata in pohištvo ter popolnoma izpraznijo objekte. Na trasah, ki jih migranti uporabljajo, se pojavljata strah in nelagodje, ljudje pa s skepso gledajo na tujce, ki se v večernih urah sprehajajo po občini –  predvsem po Novokračinah, Jelšanah in Brkinih. Po uradnih podatkih naj bi naši organi lani prijeli 10.000 migrantov, ki so nezakonito prestopili mejo – od tega na območju naše občine 2500, kar je četrtina vseh,« je težave, ki so postale del bistriškega vsakdana, izpostavil župan Rojc in prisotne vprašal, če bodo s tem centrom občanke in občani bolj varni.

Po nameri države bi 250 prebivalcev naselja Jelšane v bližini svojih domov imelo center za tujce, v katerem bi država namestila nekaj sto migrantov, je opozoril župan in izpostavil problem uspešne obuditve turističnih zmogljivosti na Sviščakih in ob jezeru Mola, saj »ne gre zanemariti vtisa, ki ga bodo dobili turisti ob vstopu v državo, ko bodo na mejnem prehodu Jelšane videli sto migrantov, ki jih zadržuje policija, ali kako bodo turisti kampirali ob jezeru, če se bodo mimo njih sprehajali migranti«. 

»Po neuradnih podatkih naj bi v naši občini državno mejo, ki je dolga približno 60 km, na izmeno varovalo približno 30 policistov. Policisti, ki so na razpolago, varujejo zgolj prometnice, ostali deli meje pa ostajajo nezavarovani zaradi težje konfiguracije terena. Trenutno je na našem območju premalo policistov, zato Ministrstvo za notranje zadeve RS pozivam, da  sprejme takšne ukrepe, ki bodo omogočili neprodušno zaporo meje, kot jo ima Madžarska in tako preprečili nezakonite prehode meje po naši zakonodaji,« je predstavitev svojega pogleda na migrantsko problematiko zaključil župan Rojc.

Vladni predstavnik: »Ne ustvarjajte vtisa izrednih razmer!«

Kot predstavnik ministrstva za notranje zadeve se je seje udeležil generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge mag. Lado Bradač, ki je svetnikom zagotovil, da se od obiska ministra 9. oktobra lani razmere niso spremenile in bo sprejemno-registracijski center v Jelšanah služil zgolj kot krepitev mejne policijske postaje Jelšane v primeru povečanja ilegalnih prehodov meje. Predstavnik vlade je izrazil dvom v izpeljavo svetovalnega referenduma in opozoril na sodbi upravnega sodišča, ki sta v preteklosti že preprečili izvedbo referenduma v Velenju in Črnomlju.

Načrtovan sprejemno-registracijski center na mejnem prehodu Jelšane naj bi bil zgolj podaljšana roka policijske postaje, kjer obravnavajo vse, ki nezakonito vstopijo v našo državo; ugotovijo, na katerem mestu so nelegalno prestopili mejo; jih oskrbijo s hrano, pijačo, oblačili in kjer počakajo do zaključka postopka. Po treh dneh bi bili migranti razporejeni v azilni dom, center za tujce ali pa vrnjeni v Republiko Hrvaško. 

Direktor Policijske uprave Koper Danimir Rebec je zagotovil, da trenutno beležijo vpad ilegalnih prehodov meje, ki jo varujejo s tehničnimi sredstvi, ki kanalizirajo tokove na določena mesta; mejo pa nadzorujejo tudi s helikopterjem in brezpilotnimi letali Slovenske vojske, s službenimi psi, s prerazporejenimi policisti z drugih postaj in s pomočjo hrvaških policistov. Poudaril je, da je lani 97 sprovajalcev končalo v koprskem priporu, letos pa jih je za zapahi že 10.

Kljub uspešnim akcijam policije je župan Rojc pojasnil, da ljudje dnevno opažajo migrante, ki hodijo po naši občini in kradejo ter vlamljajo v objekte, zato se ne more strinjati z izjavo, da je državna meja dobro varovana in dodal, da trenutno stanje za Bistričane predstavlja velik problem.

Svetniki podprli izvedbo referenduma

Aleš Zidar je dejal, da nasprotuje postavitvi tovrstnega centra, a se hkrati sprašuje, če je smiselno vložiti 45.000 evrov v referendum, za katerega vemo, kako bo potekal. »Odločitev prejšnjega občinskega sveta velja in referenduma ne potrebujemo, zato ta denar raje porabimo za kaj drugega,« je predlagal.

Andrej Batista je povedal, da bo podprl sklep o razpisu svetovalnega referenduma, saj je »referendum najvišja oblika demokracije in prav je, da se občanke in občani o tem izrečejo«. Batista je dodal, da centru nasprotuje, saj meni, da z njegovo postavitvijo ne bo prišlo do povečanja varnosti.

Tudi Borut Rojc je nasprotoval nastanitvi ilegalnih migrantov na območju Jelšan, saj meni, da bo njihova oskrba sčasoma prešla na pleča občine; izpostavil pa je tudi bližino osnovne šole, ki se nahaja le nekaj sto metrov od lokacije centra. Skrbijo ga tudi morebitne nalezljive bolezni. Rešitev vidi v nepredušno zaprti meji po vzoru Madžarske, migrante pa naj naložijo  in peljejo v Ljubljano.

Svetnik Dušan Grbec je izpostavil zdravstveno škodljivost odpadkov, ki jih migranti puščajo za seboj. Povedal je, da policiji ne zaupa več in se vprašal, v kakšni demokraciji živimo, če  ljudem ne dovolijo izraziti svoje volje.

Zdravko Kirn je razložil, da sta strpnost in pripravljenost pomagati migrantom zamenjali jeza in strah zaradi vlomov in kraj. »Naša občina je poligon, kjer državne odločitve za naše občane prinašajo neposredne posledice.« Dejal je, da smo včasih imeli vojašnice, sedaj  imamo kolone vozil, saj avtoceste ni na vidiku, država pa nam želi naprtiti še center za migrante.

Nevenka Tomšič je dejala, da bi država morala prisluhniti občanom, ki se ne počutijo varni, in upoštevati sklep občinskega sveta. »Želimo si spremembe in varno občino.«  Predlagala je, naj država zagotovi subvencijo za zavarovanje premoženja občanov, ki so jim migranti povzročili škodo. 

Robert Šircelj je dodal, da bi ukrepe, kot je sprejemno-registracijski center, lažje sprejeli, če bi država zagotovila večje varovanje in ne bi bilo sprehodov po naseljih.

Na glasovanju o sklepu za razpis svetovalnega referenduma je vseh dvajset prisotnih svetnikov soglasno pritrdilo, naj občani jasno izrazijo svoje mnenje o sprejemno-registracijskem centru na svetovalnem referendumu. Župan Rojc je ob zaključku seje zagotovil, da bo Občina Ilirska Bistrica v vsakem primeru izpodbijala zakonitost postavitve sprejemno-registracijskega centra v Jelšanah ne glede na referendum.

PREVERJANJE ZAKONITOSTI SVETOVALNEGA REFERENDUMA

Ker je župan odgovoren za zakonitost poslovanja Občine Ilirska Bistrica in za zakonitost sklepov Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica,  so na Občini Ilirska Bistrica za pravno mnenje glede zakonitosti svetovalnega referenduma zaprosili Službo za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo, ki je pritrdila opozorilu vladnega predstavnika o nezakonitosti sklepa: »Občinski svet lahko v skladu s 46.b členom Zakona o lokalni samoupravi razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti. Iz zakona torej izhajata dva pogoja: 1. svetovalni referendum razpiše občinski svet  in 2. vsebina referenduma se mora nanašati na vprašanje iz pristojnosti občine. Prvi pogoj je sicer izpolnjen, čeprav referendum občinski svet razpiše z odlokom in ne s  sklepom, ne glede na to pa ima sprejeti sklep naravo splošnega akta. Glede drugega vsebinskega pogoja pa ugotavljamo, da v skladu z veljavno zakonodajo migrantska politika ni v pristojnosti občin, zato je sprejeti sklep nezakonit.«

Mnenju vladne službe sta se pridružili še dve mnenji odvetniških pisarn, ki sta si enotni, da je omenjeni sklep najverjetneje nezakonit.

4. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ILIRSKA BISTRICA

Skladno s priporočili vseh treh pravnih mnenj o nezakonitosti sklepa o svetovalnem referendumu je župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc občinski svet pozval k ponovnemu glasovanju o tej temi. »V kolikor občinski svet ponovno izglasuje ta sklep, sem ga dolžan zadržati in ga poslati v presojo upravnemu sodišču, ki bo dokončno odločilo, ali je sklep zakonit ali ne. V primeru, da bi upravno sodišče odločilo, da je ta sklep zakonit, bomo referendum izvedli,« je na 4. seji OS Občine Ilirska Bistrica 6. marca 2019 pojasnil župan Rojc.

Pred ponovnim glasovanjem so svetniki dobili možnost obrazložitve glasu.  

Nevenka Tomšič je povedala, da je treba izraziti in potrditi voljo občanov, zato bosta s kolego iz svetniške skupine glasovala za.

Aleš Zidar je dejal, da njihov pomislek o nepotrebni porabi občinskih sredstev za referendum odpade, zato bosta s kolegico ponovno glasovala za potrditev sklepa.

Andrej Batista je menil, da je nad zakonom ustava, ki določa volilno pravico in pravico do referenduma ter opozoril na možnost ustavne presoje o razpisu referenduma pred ustavnim sodiščem v primeru neuspeha na upravnem sodišču.

Tudi svetniška skupina z Dušanom Grbcem na čelu je še enkrat podprla sklep, ki ni nezakonit, saj ustava državljanom omogoča, da se izjasnijo o tej zadevi.

Andrej Černigoj je kot zadnji še enkrat podprl ta referendum, zato da se izkoristijo vsa možna pravna sredstva v državi in oblast dobi ljudstvo.

Svetniki so omenjeni sklep vnovič potrdili z 19 glasovi za in dvema proti.

OBLIKOVANJE CIVILNE INICIATIVE ZA VAROVANO MEJO

»Ost bo usmerjena na državo. Od države moramo zahtevati, da opravi svojo nalogo in s policijo, vojsko ter vsemi ostalimi tehničnimi sredstvi zagotovi varovanje meje in varnost ljudi,« je poudaril vodja civilne iniciative in predsednik Krajevne skupnosti Jelšane Ivan Ceglar, ki so mu potrdili predstavniki vseh ogroženih krajevnih skupnosti (Zabiče, Novokračine, Kuteževo, Jelšane in Podgrad) ter predstavniki kar šestih strank in list iz občinskega sveta (SD, SDS, NSi, Desus, Lista sveži in Lista Aleša Zidarja). 

»Z zakonom je določeno, da se državna meja varuje in da je prehod čez državno mejo urejen na način, kot ga predpisuje zakon, zato ne more kdor koli prehajati državne meje brez dokumentov. Če je nekaj z zakonom določeno, imamo pravico to od države tudi zahtevati. To je bistvo, ki ga moramo v naših akcijah tudi poudarjati,« je pravno podlago vzpostavitve civilne iniciative na ustanovitvenem sestanku, ki se je odvijal v sredo, 13. marca 2019, v prostorih jelšanskega gasilskega doma poudaril ilirskobistriški župan Emil Rojc. Če bi se meja varovala dosledno po črki zakona, sprejemno-registracijskega centra sploh ne bi potrebovali. Čeprav Občina Ilirska Bistrica materialno ne sme podpirati civilne iniciative, se župan Rojc z njenimi mnenji v celoti strinja in ji bo tudi pomagal na način, ki ga omogoča zakonodaja.

Novoustanovljeni civilni iniciativi z več kot tridesetimi člani, ki so strnili glave, ker svetovalnega referenduma po vsej verjetnosti ne bo mogoče izvesti, je pravno pomoč ponudil svetnik Andrej Batista iz Liste sveži, svetnik stranke NSi Andrej Černigoj pa bo poskušal pomagati tudi preko evropskih institucij in diplomacije.

»Ljudje, ki tukaj živimo, imamo pravico zahtevati, kar nam zagotavlja ustava, in sicer da živimo varno življenje,« je dejal Dušan Grbec iz SDS. Prvi korak k varnejšemu življenju pa bo zagotovo zbiranje podpisov za peticijo proti postavitvi sprejemno-registracijskega centra v Jelšanah, v prihodnje pa je v načrtu protestni pohod do mejnega prehoda in do lokacij nezakonitih prehodov meje. 

ZAKONITOST RAVNANJA DRŽAVE JE POD VPRAŠAJEM

Kot je župan Emil Rojc napovedal na zadnjih dveh sejah občinskega sveta, bo Občina Ilirska Bistrica uporabila vsa pravna sredstva za preprečitev gradnje sprejemno-registracijskega centra na območju mejnega prehoda Jelšane in v skladu s podano obljubo je občina za nasvet zaprosila Odvetniško pisarno Mužina, Žvipelj in partnerji, d. o. o. Odvetniška pisarna je po pooblastilu Občine Ilirska Bistrica pripravila dopis, v katerem državne uradnike opozarja na to, da je njihovo dejanje po mnenju bistriške občine nezakonito. V nadaljevanju objavljamo celoten dokument.

Pismo Občine Ilirska Bistrica uradu vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migranto.pdf