Pustni motivi so bili tema februarske razstave v Pavlovčevi galeriji v Domu na Vidmu, s katero so se v domačem likovnem društvu posvetili pomembni etnološki dediščini domačih krajev.

Pustni motivi so bili tema februarske razstave v Pavlovčevi galeriji v Domu na Vidmu, s katero so se v domačem likovnem društvu posvetili pomembni etnološki dediščini domačih krajev.

»Pustni običaji so v naših krajih zelo pomembni. Ljudje po nekaterih vaseh prav živijo za ta del leta in se nanj dolgo pripravljajo, zato smo v Likovnem društvu Franceta Pavlovca Ilirska Bistrica želeli ovekovečiti te trenutke, saj je pustni čas del naše bogate kulturne dediščine,« je izbor teme pojasnil predsednik društva Danijel Tomažič.

»Likovno društvo Franceta Pavlovca s svojimi deli že od leta 2002 skrbi za ohranjanje bogate dediščine. Skozi zgodovino spremljamo ljudi in kraje, ki so zaznamovali preteklost, in danes se poklanjamo pustu kot izjemno pomembni kulturno-etnološki dediščini na tem področju. Pustni čas korenini že v predkrščanski dobi. V času cerkvenih oblasti se je bilo prepovedano šemiti, ampak človek je človek in vedno si je dajal duška. Sploh takrat, ko je bilo kaj prepovedano. Pust ni nikoli zamrl in tako živi še danes. Ko pogledamo simboliko maske, vidimo, da je v človeku vedno zorelo nekaj tistega, kar je moral manifestirati tudi tako, da se je zakril. Tudi v teh pustnih običajih še ostaja nekaj prvobitne elementarnosti,« je pomen pusta predstavila poznavalka likovne umetnosti Polona Škodič.

»Ker nam pust že veselo trka na vrata, so naši likovni ustvarjalci pripravili lepo pripoved, v kateri so zajeli svoj košček videnja pustnih običajev in pustnega časa. Tako se res lahko sprehodimo skozi vse pustne like. Najbolj pogost motiv je maska lepih in zelo zanimivih škoromatov. Priča smo tudi različnim običajem, ki so povezani s škoromati, ki s seboj nosijo oglje in z njim mažejo dekleta ter uganjajo razne vragolije. Nekateri od udeležencev so razmišljali še malo dlje in v pustni čas zajeli tudi bistvo narave, saj pust preganja zimo,kakorjo preganjajo tudiškoromatiin kurenti ter kličejo pomlad,«je najpogostejše motive razstave opisala Polona Škodič.

Na razstavi smo se sprehodili med maskami iz celotne Slovenije, saj nam pogled seže od Dravskega in Ptujskega polja, kjer so doma kurenti, ki so od nedavnega zapisani v uvid snovne in nesnovne dediščine Unesco, preko cerkniškega karnevala, cerkljanskih»laufarjev«do domače kulturno-zgodovinske pripovedi škoromatov in »vrbišćihšjm«. Med umetniškimi deli štirinajstih ustvarjalcev prevladujejo akrili in olja na platnu, najdemo pa tudi nekaj akvarelov in kombiniranih tehnik ter posebno tehniko mozaika z likom znamenite Slivniške coprnice.

Svoje umetniške stvaritve so na ogled postavili Aleksander Abram, Janez Knafelc, Jožica Bubnič, Neva Macarol, Franc Močilnikar, Karmen Primc, Marino Samsa, Jadranka Savić, Lidija Leskovšek, Jana Tomažič Ličen, Nadja Jagodnik, Milena Štemberger, Danijel Tomažič in Zdenka Vinšek.

Otvoritev razstave je povezoval umetniški vodja galerije Rajko Kranjec, za glasbene vložke pa je poskrbela zasedba Kerglcispod Ahca.