Dr. Mirko Slosar

Objavljeno dne 01. april 2019

In memoriam

Dr. Mirko Slosar (1937– 2019)

In memoriam

Dr. Mirko Slosar (1937– 2019)

V ponedeljek, 4. februarja 2019, smo se zadnjič poslovili od dr. Mirka Slosarja – priznanega glasbenega pedagoga, dirigenta in vodje mnogih pevskih zborov.

Njegovo enkratno glasbeno razumevanje in prenašanje le-tega na pevske skupine je bilo karizmatično, zato je povsod žel izjemne uspehe in prejemal najvišje nagrade. Priznanja so mu podeljevali  strokovni ocenjevalci doma in izven naših meja. Z zbori je zmagoval na tekmovalnih  in posegal po najvišjih priznanjih na revijalnih  nastopih.

Ob žari so spregovorili kolegi, profesorji iz Akademije za glasbo, ki so orisali njegov strokovni prispevek k glasbenemu ustvarjanju. Obsežno je njegov glasbeni opus in način delovanja opisala  predstavnica Učiteljskega zbora iz Ljubljane, ki ga je Mirko vodil vrsto let in pustil nepozaben pečat zborovodstva ter človeške topline. Posebej se je Mirku Slosarju poklonil predstavnik Svetovnega združenja pedagogov tehnične ustvarjalnosti in inženirskih pedagogov Beli Galeb, saj je Mirko poučeval tudi tehnični pouk in bil na tem področju ustvarjalen in uspešen učitelj. Poglejte si njihov prispevek na Youtubu: https://www.youtube.com/watch?v=dk1BpvLqc2w (kako so se poklonili navzven skromni, a navznoter tako bogati osebnosti)!

Izjemno čustveno je bilo slovo predstavnika Mešanega pevskega zbora Obala, ki ga je Mirko vodil več let, ustvarjal, vzgajal, zmagoval in med člane pevskega orkestra vnesel toliko zanosa, da je članstvo v zboru postalo način življenja in druženja. Mešani pevski zbor Obala je z Mirkom posegel po najžlahtnejših priznanjih na področju zborovskega petja.

Spomini so tako globoki, glasba in njenčar pa tako prevzameta, da imamo do našega pevskega učitelja ne samo spoštljiv odnos, temveč je pustil neizbrisen odtis vosebnosti, vrednotah in pojmovanju kulture vsakega izmed nas.

Na zadnjem slovesu smo zapeli pevci MPZ Dragotin Kette terpevci in pevke MePZ Obala – oboji večkrat, spontano, z zanosom, spoštovanjem, z najbolj liričnimi toni, ki lahko nastanejo le ob iskrenih solzah.

Ob spremljavi harmonike je na Žalah zadonelatudi Vstala Primorska, ki smo jo družno zapeli vsi prisotni.

Dr. Mirko Slosar se je poštevilnih uspehih in dinamični glasbeni karieri v določenem trenutku vrnil v domačo Ilirsko Bistrico in prevzel vodenje MoPZ Dragotin Kette.15 let je trajalo to izjemno uspešno in glasbeno navdihnjeno sodelovanje. Mirku smo domači pevci zapeli njemu ljubi pesmiNa poljani in Ko pride dan. »Kettejevci« smo se od pevovodje in prijatelja poslovili z naslednjimi besedami: »Glasba je najlepši akord v simfoniji življenja!« (G. Verdi)

Dragi Mirko, spoštovani maestro!

Pred štirimi leti smo organizirali  pevsko slovo, saj si se odločil, da po 15 letih vodenja MoPZ Dragotin Kette prenehaš s tem delom. Takrat smo zapeli, si segli v roke in si obljubili, da se še vidimo. Večkrat si se povabilu na skupno druženje tudi odzval, kar nam je bilo v veliko veselje. Danes pa je slovo drugačno, saj si ne moremo več obljubiti, da se bomo še srečali in skupaj zapeli. To nas žalosti. Tvoja življenjska simfonija se je končala.

Takrat smo pregledali skupaj prehojeno, bolje rečeno prepeto pot, in se vprašali, kolikšna je verjetnost, da pevski zbor dobi dirigenta z akademskim nazivom, prvega doktorja znanosti zborovskega petja v državi. Dirigenta, ki je na tekmovanjih po celem svetu z različnimi pevskimi zbori osvojil vse, kar se da osvojiti. Temu lahko rečemo le posebna sreča. Takrat smo te tudi hudomušno označili za olimpionika zborovskega petja.

S tvojim prihodom je takratna generacija Kettejevcev začela drugače dihati, drugače artikulirati glasove, spoznavati nove metode in zapela iste pesmi drugače. Skupaj smo odpeli več kot 1000-krat.

Zapuščina, ki nam ostaja, je bogata, zato mi je v izjemno čast, da se ti lahko v imenu vseh pevcev Kettejevcev  –tudi tistih, ki jih zaradi različnih razlogov danes ni z nami, iskreno zahvalim in se spoštljivo poklonim izjemni energiji in duhovitosti, ki si nam ju naklonil skozi leta skupnega dela. Vsem nam ostaja izjemen ponos, da smo imeli čast in priložnost sodelovati s tabo, vsem Bistričanom pa zavest,da smo imeli v svoji sredini odličnega umetnika. Tako kot generacije pevcev pred nami, bomo tudi mi peli še naprej in se trudili, da ne pozabimo tvojih naukov.

Spomin na preminule se navadno obeleži z minuto molka. Spomin nate Mirko, bo vedno pesem, ki bonamenjena tebi, ali pa bo spomin nate spontano zaplaval med nami, ko bomo zapeli. Počivaj v miru! Glasbi in petju si posvetil življenje in taka bo tudi tvoja zadnja pot. Če zadnji poti sploh lahko rečem, da je lepa, je ta gotovo imela pridih lepega!

 

 

Na prejšnjo stran