Kljub temu, da je kolesarjenje vse bolj priljubljeno, še vedno slišimo negativne komentarje o kolesarjih, ki so si zaradi pomanjkanja primerne kolesarske infrastrukture večkrat primorani deliti ceste z motornimi vozili. Tako se nekateri kolesarji raje umaknejo na gozdne in poljske poti, ki pa se mnogokrat izkažejo za neprimerne, tako za njihovo zmogljivost kot tudi za njihov tip kolesa. Velika prometna gneča, nepreglednost, prekinjenost, slaba signalizacija ali pomanjkljivost kolesarske infrastrukture pa vplivajo na zmanjšanje varnosti kolesarjev tudi v urbanih središčih.

Po podatkih Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa se je število prometnih nesreč, v katere so bili vključeni kolesarji, med leti 2016 in 2020 zmanjšalo za 2%. Za 38% se je zmanjšalo število smrtnih žrtev, za 15% več pa je bilo huje telesno poškodovanih kolesarjev. Statistika je torej še kar spodbudna in je eden od kazalcev o izvajanju pravih ukrepov na področju prometne varnosti. To pomeni, da je treba z ukrepi nadaljevati in jih nadgrajevati. Tega se zavedamo tudi partnerji Interregovega projekta SABRINA – Safer Bicycle Routes in Danube Area (Varnejše kolesarske povezave na območju Podonavja), ki zagovarjamo, da primerno načrtovana, zgrajena in vzdrževana kolesarska infrastruktura vpliva na zmanjšanje prometnih nesreč in hujših poškodb ter smrtnih žrtev med kolesarji. Pomembni dejavniki ob tem pa so seveda tudi upoštevanje prometnih predpisov, primerno vzdrževano kolo in zaščitna kolesarska čelada, ki je v Sloveniji obvezna do 18. leta starosti.
Eden od glavnih ciljev projekta SABRINA je predstaviti rešitve in orodja, ki bodo omogočala varno in trajnostno izboljšanje kolesarske infrastrukture na področju Podonavja, upamo pa, da tudi širše. V ta namen projektni partnerji izvajamo pregledovanje EuroVelo povezav, ki potekajo preko držav, ki so vključene  v projekt. To so mednarodne daljinske kolesarske povezave, namenjene potovanjem s kolesom širom Evrope, posamezne dele pa za vsakodnevne opravke uporablja tudi lokalno prebivalstvo. Skozi Slovenijo potekajo tri: EuroVelo 13 ali t. i. Pot po železni zavesi, EuroVelo 9, ki povezuje Baltik z Jadranom in EuroVelo 8 ali t. i. Mediteranska pot. V sklopu projekta se bo pripravila tudi dokumentacija za bodočo povezavo med Trstom in Reko. V načrtu je, da se bo začela pri Rodiku, se dvignila do Artviž in šla po brkinski slemenski cesti prek Tater, Pregarij in Harij. Po trenutnih načrtih naj bi se pot nato preko Velike Bukovice spustila v Koseze in Ilirsko Bistrico ter šla mimo Jablanice, Kuteževega in Zabič v Novokračine, kjer bo prečkala slovensko-hrvaško mejo. Načrtovana trasa bo tako ob upoštevanju varnostnih vidikov potekala mimo kulturnih znamenitosti, kot so na primer Mitski park Rodik in muzejske zbirke v Ilirski Bistrici. V njeni bližini pa se nahaja še grad Prem, eden od gradov z najlepše ohranjeno srednjeveško zasnovo, kolesarji pa bodo lahko uživali v lepih razgledih na značilno brkinsko pokrajino. Na Občini menimo, da bo vzpostavitev trase pozitivno vplivala na  turizem v Brkinih in na Bistriškem, s pridom pa jo bo lahko uporabljalo tudi lokalno prebivalstvo, tako za rekreacijo kot tudi za vsakodnevne opravke.

Slika 1: Novinarska konferenca na Občini Ilirska Bistrica, ki je potekala v okviru snemanja EuroVelo tras. Foto: Tjaša Kaluža, Občina Ilirska Bistrica.

 
Slika 2: Posebej opremljeno terensko vozilo za snemanje EuroVelo povezav pred občinsko stavbo v Ilirski Bistrici. Foto: ekipa projekta SABRINA.

Po omenjenih trasah se je v juliju podala ekipa Fakultete za prometne znanosti Univerze v Zagrebu, ki je ena od partneric na projektu SABRINA S posebej opremljenim kolesom in vozilom so posneli več kot 450 km cest, od tega skoraj 35 km EuroVelo 8 na naši obali ter več kot 350 km EuroVelo 9, ki poteka od avstrijske do hrvaške meje skupaj z manjkajočim členom. Pri snemanju bodoče povezave med Trstom in Reko so se jim pridružili tudi predstavniki Občine Ilirske Bistrice in Evropskega inštituta za ocenjevanje cest iz Ljubljane. Posnetki bodo služili za analiziranje in presojo njihove varnosti. Vris trase po računalniških programih namreč ni dovolj, treba se je po njej podati in jo terensko pregledati, saj bomo le tako dobili vpogled v samo njeno varnost ter kje in kaj moramo še postoriti, da bo kolesarska infrastruktura varna.

 
Slika 3: Snemanje slovenskega dela EuroVelo 8 (»Parenzana«). Foto: ekipa projekta SABRINA.

 
Slika 4: Snemanje EuroVelo povezav v avtu. Foto: ekipa projekta SABRINA.

Vodilni partner projekta SABRINA je Evropski inštitut za ocenjevanje cest, v konzorcij pa je vključenih 11 partnerjev iz Avstrije, Bolgarije, Češke, Hrvaške, Madžarske, Moldavije, Romunije, Slovaške in Slovenije. Projekt ima še štiri pridružene strateške partnerje, med katerimi je tudi Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije. Projekt poteka v sklopu programa Podonavje, sofinancirata pa ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega instrumenta sosedstva. Skupna vrednost projekta, ki se je začel julija lani in se bo zaključil ob koncu prihodnjega leta, je dobra dva milijona evrov.
 

Slika 5: Partnerji projekta SABRINA.

Več o projektu SABRINA si lahko preberete na naši spletni strani oz. na uradni strani projekta (v angleščini). Vabljeni tudi, da se nam na poti do varnejših kolesarskih povezav, pridružite na socialnih omrežjih.

-    Spletna stran Občine Ilirska Bistrica:
https://www.ilirska-bistrica.si/obcina/projekti/2020121112413293/SABRINA/;
-    Uradna spletna stran projekta SABRINA: http://www.interreg-danube.eu/SABRINA;
-    Facebook stran projekta SABRINA: https://www.facebook.com/SABRINAproject;
-    Twitter profil projekta SABRINA: https://twitter.com/SABRINA_project.

Aneja Rože, Občina Ilirska Bistrica