Turizem za starejše v bistriški občini

Objavljeno dne 01. junij 2017

V zadnjih 15 mesecih je 7 partnerjev iz različnih držav Evrope ustvarjalo nove možnosti za večjo aktivnost starejših v turizmu. Tako tistih, ki potujejo, kot tudi tistih, ki so raje doma.
EUROSEN tim je ustvaril lokalne skupnosti po Evropi ter aktivnosti, kjer starejši turisti obiščejo starejše domačine in pri tem spoznajo delček lokalne kulture. Prvo lokalno skupnost starejših v Sloveniji smo že ustanovili – v Ilirski Bistrici. Tam smo domačini pripravljeni, da vam priredimo dobrodošlico in da v naši družbi na aktiven način spoznate tipične značilnosti kraja.

ilirska bistrica

Zato vas vabimo, da tudi Vi obiščete naša društva, organizacije in podjetja. Spoznali boste naše člane, zaposlene ter prisostvovali pri aktivnostih v občini Ilirska Bistrica, ki so prilagojene starejšim in hkrati spoznali kulturne posebnosti okolja.

Da se boste lažje odločili obiskati Ilirsko Bistrico, pa vam predstavljamo že pripravljene aktivnosti. V Ilirski Bistrici in okolici namreč lahko:

· kuhate tipične bistriške njoke v lokalni restavraciji Erna

· skuhate žganje

· naredite rožice iz krep papirja

· si ogledate kmetijo ter način pridelave kozjega sira

· doživite pristno dobrodošlico senijorjev iz Ilirske Bistrice

AKTIVNOST KUHANJA NJOKOV V LOKALNI RESTAVRACIJI ERNA:
Tako kot pri drugih proizvodih iz testa, se zgodovina njokov veže na Apeninski polotok. Začetna receptura naj bi bila razvita na Bližnjem vzhodu, na evropski kontinent pa naj bi prišla s širjenjem Rimskega cesarstva. Vsako področje je razvilo svojo različico, ki so se med seboj razlikovale po količini pšenične moke, krušnih drobtin, itd. Njoki, kot jih poznamo danes, pa so se v Evropi prvič pojavili s prihodom krompirja, v 16. stoletju.
Glavna sestavina njokov je danes krompir. Večja kot je količina krompirja v masi, višja naj bi bila kvaliteta njokov. Za izdelavo njokov se priporoča star krompir, ker ima nižjo vsebnost vode in večji delež škroba,
kar pomeni manjšo porabo moke in posledično mehkejšo teksturo njoka. Njoki so preprosto in hitro pripravljena okusna hrana, ki se odlično kombinira z vsemi vrstami omak, od preproste paradižnikove do mesne omake.
KONTAKT:
Gostilna Erna
Račice 4, 6244 Podgrad
e-mail: gostilnaerna@gmail.com
Tel: +386 (0)5 783 55 65
-------------------------------  ------------------------------------

ŽGANJEKUHA:
Kuhanje žganja sega daleč nazaj v prazgodovino, na Slovenskem pa se je pojavilo v 1. polovici 19. stoletja in je bila precej razširjena dejavnost kmečkega prebivalstva. Praviloma so kuhali žganje jeseni in pozimi, ko ni večjega kmečkega dela. Zaradi obdavčitve v 1. polovici 20. stoletja so žganje pogosto kuhali na skrivaj, dan in noč. Kakovost žganja je odvisna od nabranega in zavretega sadja ter potrpežljivosti "kuharja". Žganje je destilat raznih skvašenih rastlinskih sokov. Več je sadnega sladkorja, več alkohola vsebuje žganje.
Najpomembnejša priprava za kuhanje žganja je bakren kotel iz dveh delov: spodnjega dela in kape. Kuhali so ga iz sliv, vina, jabolk, hrušk, vinskih tropin, češenj. Žganja se je veliko spilo, vedno pa je bilo pri hiši za 'vraštvo' ali zdravilo.
KONTAKT:
Branko Butinar
Račice 47, 6244 Podgrad
e-mail: branko.butinar@gmail.com
Tel: +386 (0)5 783 55 65
---------------------------  ---------------------------------
IZDELAVA ROŽ IZ KREP PAPIRJA:
Izdelava rož iz krep papirja izhaja iz 9 stoletja, ko so jih začeli uporabljati za vaške praznike. Barve rož pomenijo veselje, ampak nabirati rože je bilo (in še vedno je!) prevelik poseg v naravo in cenovno zelo drago. Proti koncu stoletja so v industriji začeli uporabljati kašo iz lesa (papirovino) za masovno proizvodnjo papirja. Takrat je cena papirja padla in ljudje so ga začeli uporabljalti bolj pogosto in za različne namene.
V vasi Prem v Ilirski Bistrici še danes uporabljajo rože iz krep papirja za okrasitve prostorov ob prznikih. Za to skrbi šoprtno kulturno društvo in s tem pomaga oživljati staro, bogato tradicijo ki se je razvila ob vpoklicu fantov med vojake ter zaradi okraševanja kočij s cvetjem.
Rože iz krep papirja so na Bistriškem pomemben del kulturne dediščine. Tradicija izdelovanja se je ohranila predvsem zaradi VIZITE, nabora, ljudskega običaja povezanega s služenjem vojaškega roka, ter zaradi ŠKOROMATOV, pustnih mask iz Brkinov in okolice.
KONTAKT:
Tic (turistično informacijski center) Ilirska Bistrica, kontaktna
oseba: Maja Uljan
e-mail: tic@ilirskabistrica.si
Tel: +386 5 99 66 278
-----------------------  -----------------------  ------------------------
OGLED IZDELAVE KOZJEGA SIRA:
Kozje sire izdelujejo povsod po Sloveniji. Kozje mleko in kozji siri veljajo za izjemno zdravilne že od Hipokratovih časov. Koza se namreč prehranjuje z več kot 600 rastlinami, vršički in zelišči, s čimer je najbrž povezan tudi fenomen, ki ga znanost ne zna pojasniti – da koza nikoli ne zboli za rakom.
KONTAKT:
Družinska kmetija Štemberger
Vrbica 32
6250 Ilirska Bistrica
Tel: 041/ 469-496; 05/ 710-11-51
E-mail: kmetija.stembergar@volja.net

____________________________________
Martina Majcen s.p.
GSM: 00386 41 215 397

 

 

 

Na prejšnjo stran