Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju OPN) je prostorski akt, s katerim se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. OPN je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) ali državnimi prostorskimi načrti (DPN).

Občinski prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del.

Strateški del OPN določa:

• izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine;
• usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;
• območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana;
• območja razpršene poselitve.

Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora določa:

• območja namenske rabe prostora;
• prostorske izvedbene pogoje;
• območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).

Na osnovi celovite analize prostora, njegovih vrednot, značilnosti, prepoznavnosti in načrtovanih prostorskih ureditev se v prostorskem načrtu občine oblikujejo enote urejanja prostora (EUP), ki pokrivajo celotno območje občine. V enoti urejanja prostora se določijo oziroma prikažejo območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč. Območja namenske rabe se lahko delijo na območja  podrobnejše namenske rabe prostora.

Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) so s prostorskim aktom določena merila in pogoji za umeščanje posegov v prostor, skladno s katerimi se pripravljajo projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.

Prostorski izvedbeni pogoji določajo zlasti:

• podrobne pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja,
• pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
• merila in pogoje za parcelacijo,
• pogoje celostnega ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
• pogoje varovanja zdravja ljudi.

Zunaj območja naselja se lahko načrtujejo prostorske ureditve in posamezni posegi v prostor, če neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični funkciji, če so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb, če gre za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, za namen športa in rekreacije ali če gre za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 

Postopek priprave občinskega prostorskega načrta urejata:

•  Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO)
• Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur.l.RS, št. 99/2007)

 

Faze pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta so:

1. Sklep o začetku priprave občinskega prostorskega načrta

Občina Ilirska Bistrica je sklep o začetku priprave OPN objavila v letu 2008.
 

2. Osnutek OPN

Občina Ilirska Bistrica je skupaj z izdelovalcem, izbranim na javnem razpisu, obravnavala prejete pobude občanov za spremembo namenske rabe zemljišč. V sklopu priprave OPN-ja so bile izdelane tudi naslednje strokovne podlage, na katerih temelji izdelan osnutek OPN:

• Analiza stanja in teženj v prostoru (Biro obala d.o.o., september 2008)
• Analiza razvojnih pobud (Biro obala d.o.o., september 2008)
• Analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v občini Ilirska Bistrica (Biro obala d.o.o., september 2008)
• Strokovne podlage za poselitev (V prostoru d.o.o., december 2009)
• dodatne strokovne podlage: Urbanistično-arhitekturna delavnica Ilirska Bistrica, pod mentorstvom prof.dr. Aleša Vodopivca (Fakulteta za arhitekturo, junij 2010)
• dodatne strokovne podlage: Ilirska Bistrica - idejna prostorska zasnova – vizija razvoja mesta, pod mentorstvom prof.dr. Ane Kučan in doc.dr. Tatjane Capuder Vidmar (Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, oktober 2010)
• Strokovne podlage za kmetijstvo (V prostoru d.o.o., november 2010)
• Strokovne podlage – Urbanistični načrt mesta Ilirska Bistrica (ZUP d.o.o., april 2011)
• Strokovne podlage za turizem in gospodarstvo (V prostoru d.o.o., maj 2011).

Osnutek OPN je izdelan na podlagi prikaza stanja prostora, splošnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora, usmeritev iz državnega strateškega prostorskega načrta, razvojnega programa, lastnih razvojnih potreb in izraženih razvojnih potreb nosilcev urejanja prostora ter drugih oseb.

Občina lahko državnega nosilca urejanja prostora zaprosi za izdajo posebnih smernic, če oceni, da ji njegove splošne smernice ne zadoščajo za pripravo osnutka občinskega prostorskega načrta, ali če meni, da to narekujejo posebnosti, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju posameznih prostorskih ureditev. Občina lahko za smernice zaprosi tudi lokalne nosilce urejanja prostora.

Če državni nosilec urejanja prostora v 30 dneh ne da posebnih smernic oziroma če v tem roku ne da smernic lokalni nosilec urejanja prostora, se šteje, da jih nima. Pripravljavcu ni treba upoštevati smernic, izdanih po izteku roka, mora pa upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidenih prostorskih ureditev določajo veljavni predpisi.

  

3. Prvo mnenje nosilcev urejanja prostora in odločitev o celoviti presoji vplivov na okolje

Po objavi gradiva na svetovnem spletu občina pozove nosilce urejanja prostora, da ji v 30 dneh od poziva predložijo mnenje k načrtovanim prostorskim ureditvam v osnutku občinskega prostorskega načrta iz njihove pristojnosti (v nadaljnjem besedilu: prvo mnenje). V prvem mnenju nosilci urejanja prostora preverijo, kako so bile upoštevane njihove splošne smernice in posebne smernice, če so bile izdane. V prvem mnenju nosilci urejanja prostora opozorijo tudi na morebitne pomanjkljivosti podatkov v prikazu stanja prostora z njihovega delovnega področja.

Nosilci urejanja prostora so ministrstva, organi lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo v postopku priprave prostorskih aktov.

Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, na podlagi vloge občine in priloženih mnenj iz tretjega odstavka tega člena v 21 dneh pisno sporoči občini, ali je za občinski prostorski načrt treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje (CPVO).
 

4. Dopolnjeni osnutek OPN

 Občina ob upoštevanju prvih mnenj nosilcev urejanja prostora, pridobljenih pobud občanov, strokovnih podlag  ter izdelanega okoljskega poročila pripravi dopolnjen osnutek OPN.

Kadar je za OPN potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje (CPVO), občina za dopolnjen osnutek OPN zagotovi okoljsko poročilo in ga skupaj z dopolnjenim osnutkom OPN pošlje ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja.
 

5. Sodelovanje javnosti

Občina mora v postopku priprave OPN javnosti omogočiti seznanitev z dopolnjenim osnutkom v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni, in v tem času zagotoviti tudi njegovo javno obravnavo. Istočasno mora občina javnost seznaniti tudi z okoljskim poročilom, če je potrebna celovita presoja vplivov na okolje.

 V okviru javne razgrnitve imajo občani pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek OPN. Občina mora pripombe in predloge javnosti preučiti in do njih zavzeti stališče ter ga objaviti na krajevno običajen način in v svetovnem spletu.
 

6. Predlog OPN

Ob upoštevanju stališč do pripomb in predlogov javnosti občina pripravi predlog občinskega prostorskega načrta. Predlog OPN, skupaj z obrazložitvijo pripravljavca, kako so bila pri njegovi pripravi upoštevana prva mnenja nosilcev urejanja prostora, občina pošlje ministrstvu. Ministrstvo preveri, ali je digitalno gradivo pripravljeno na način in v obliki, ki omogoča neposredno uporabo pri pripravi mnenja in zagotovi, da je gradivo za nosilce urejanja prostora dostopno na svetovnem spletu in o tem obvesti občino. Če je za občinski prostorski načrt treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, občina navedenemu predlogu priloži okoljsko poročilo.

Po objavi gradiva iz prejšnjega odstavka na svetovnem spletu občina pozove vse nosilce urejanja prostora, naj ji v 30 dneh od poziva predložijo mnenje k predlogu občinskega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: drugo mnenje). Nosilci urejanja prostora pošljejo drugo mnenje tudi ministrstvu. Iz drugega mnenja nosilcev urejanja prostora mora biti nedvoumno razvidno, ali je občina pri pripravi predloga občinskega prostorskega načrta upoštevala njihovo prvo mnenje oziroma predpise z njihovega delovnega področja. Če nosilci urejanja prostora ugotovijo, da občina njihovih prvih mnenj oziroma predpisov iz njihove pristojnosti ni upoštevala, morajo svojo ugotovitev podrobno utemeljiti in občini podati usmeritve za odpravo nepravilnosti v predlogu občinskega prostorskega načrta.

Če je za občinski prostorski načrt treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje, se pristojni državni nosilci urejanja prostora v drugem mnenju opredelijo tudi do sprejemljivosti vplivov načrta na okolje s stališča svoje pristojnosti in ga pošljejo ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja.

Na podlagi mnenj iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, odloči o sprejemljivosti vplivov izvedbe občinskega prostorskega načrta na okolje skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
 

7. Sprejem OPN

Občina na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora uskladi predlog občinskega prostorskega načrta in ga pošlje v sprejem občinskemu svetu, razen če je ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja, odločilo, da vplivi njegove izvedbe na okolje niso sprejemljivi.

Občinski prostorski načrt sprejme občinski svet z odlokom in ga objavi v uradnem glasilu in na svojih spletnih straneh.