V Matavunu so se zbrali predstavniki sedmih od osmih osnovnih šol Mreže šol parka Škocjanske jame (v nadaljevanju MŠ PŠJ), ki so sodelovali pri vsakoletni raziskovalni nalogi v počastitev mednarodnega dneva žena. V šolskem letu 2022/2023 so se pod budnim očesom mentoric posvetili raziskovanju turizma v naših krajih skozi čas.
Letošnja etnološka raziskovalna tema je tako posredno pod drobnogled vzela gospodarsko panogo in obliko družbenega gibanja, ki že stoletja zaznamuje ta prostor in potrjuje trditev letošnje slavnostne gostje doc. dr. Petre Kavrečič, da je turizem star toliko kot človeštvo samo. Naši nadobudni raziskovalci in ustvarjalci so se posvetili oblikam turizma, počitka in dopusta prebivalcev UNESCO biosfernega območja Kras in porečja Reke nekoč ter njihovim spremembam skozi čas. Ilirskobistriško občino so zastopale štiri osnovne šole, in sicer OŠ Podgora, OŠ Pregarje in obe bistriški.
Učenci izbirnega predmeta Turistična vzgoja 9. razreda Osnovne šole Podgora iz Kuteževega so pod mentorstvom Nataše Zidar in Jane Smajla raziskali, kako so dopustovali Kočanci rojeni pred 1955 in tisti, ki so bili rojeni po 1955. Ugotovili so, da so predstavniki obeh skupin v mladosti večinoma ostajali doma, zaradi dela na kmetiji in pomanjkanja denarja. Izjema so bile ženske, ki so hodile na organizirana enodnevna romanja na Trsat, Brezje in Sveto goro. Ko so si ustvarili družine, so predstavniki mlajše skupine hodili na enodnevne izlete na hrvaško obalo ali pa na daljše počitnice v kraje, kjer so imela bistriška podjetja svoje počitniške kapacitete. Kot zanimivost so povedali, da razglednice danes zamenjujejo pametni telefoni in sprotno pošiljanje slik z dopusta.
Na Osnovni šoli Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice so učenci 7. in 8. razreda pod mentorstvom Vere in Benjamine Frank izvedli terensko raziskavo »Od furmanov do rock koncertov«. Raziskali so zgodbi dveh zanimivih gostilničark. None Pepce, ki je v prvi polovici 20. stoletja odprla furmansko gostilno Zemonska vaga, in Janje Spetič, ki vodi bar Oranž, kateri deluje v sožitju s klubom MKNŽ. Če so se pri noni Pepci zbirali furmani, da so pri njej stehtali seno in se, zaradi ravbarjev, ki so radi napadali na cesti proti Jelšanam, nato v konvojih vozili na Reko, pa v baru Oranž dobijo zajtrk nastopajoči v klubu MKNŽ. Ponudba sledi povpraševanju. Gospa Spetič ugotavlja, da je sodoben turist preprost, rad se pogovarja, raziskuje, saj mu nista dovolj le hrana in pijača. Ta je šele na drugem mestu.
Učenci od 1. do 7. in 9. razreda Osnovne šole Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice so pod mentorstvom Marjane Rozman, Manuele la Cognata, Mateje Bubnič, Petre Sedmak Strle, Jožice Novak, Helene Iskra, Laure Novak, Erike Čuš, Ane Rozman, Nevice Iskra, Metke Šestan, Nine Močilnikar Sedmak in Martine Petek Gojak, posvetili tradicionalnim jedem v sedanji gostinsko-turistični ponudbi krajev od koder prihajajo. Ugotavljali so, da v občini Ilirska Bistrica prevladujejo izletniški in tranzitni turisti. Slednjih je zgolj v dveh gostilnah tudi do 250 dnevno, zato bi jih veljalo zadržati z gastronomsko ponudbo obogateno s tradicionalnimi jedmi. Na razstavo so prinesli raznolike izdelke, prototipe kulinarično navdahnjenih spominkov, zbirko za turiste predlaganih lokalnih receptov, plakate in posnetek pogovora z 92-letno gospo Štembergar iz Ilirske Bistrice o dopustovanju v preteklosti.
Učenci od 6. do 9. razreda iz Osnovne šole Rudija Mahniča - Brkinca na Pregarjah so pod mentorstvom Tanje Šuštar na podlagi razgovorov s svojimi starši in starimi starši, zbiranjem fotografij, fotografiranjem in zbiranjem različnih materialnih virov zelo sistematično popisali turizem kot razvedrilo in oddih, kot gospodarsko dejavnost in turistična društva na Pregarjah, Javorju, Rjavčah in Preložah nekoč in danes. Ugotovili so, da se je med tukajšnjimi prebivalci turizem za oddih in razvedrilo zares razmahnil šele po letu 1991 in da so ti kraji znani predvsem po shodih, pustu, cerkvah, lepih razgledih, najdemo tudi etnološko zbirko, žal pa prenočišč, gostiln in trgovin za morebitne dopustnike primanjkuje.
Kot je zaključila naša letošnja gostja zgodovinarka in etnologinja iz Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem doc. dr. Petra Kavrečič, se zaradi negativnih posledic hitrega, nenačrtnega in nepremišljenega turizma danes vračamo nazaj. Poudarjamo lokalni pristop, uporabo vlaka, avtobusnih linij in koles, večje spoštovanje lokalne identitete in lokalnih posebnosti na sploh, večje koristi za lokalne skupnosti in sonaravni razvoj turizma z uporabo lokalnih materialov, izdelkov, pridelkov, proizvodov in lokalne delovne sile.
O trajnostnem turizmu ne moremo govoriti, če svojih krajev ne poznamo, razumemo in spoštujemo. Ravno spoznavanje naravnega in kulturnega bogastva UNESCO biosfernega območja Kras in porečja Reke, pomena njegovega ohranjanja, spoštovanja in smotrne nadgradnje pa je od začetkov rdeča nit naše MŠ PŠJ.
Darja Kranjc
Fotografije: Darja Kranjc in Petra Ružič Žvab
