V teh dneh praznujemo kar štiri pomembne dneve, posvečene ohranjanju narave – svetovni dan čebel (20. maj), evropski dan Nature 2000 (21. maj), danes mednarodni dan biotske raznovrstnosti in v sredo, 24. maja, evropski dan parkov. Obiščite katerega izmed naravnih parkov in z odprtimi očmi občudujte pestrost rastlinskih in živalskih vrst, bujnost naše narave.

V teh dneh praznujemo kar štiri pomembne dneve, posvečene ohranjanju narave – svetovni dan čebel (20. maj), evropski dan Nature 2000 (21. maj), danes mednarodni dan biotske raznovrstnosti in v sredo, 24. maja, evropski dan parkov.

V Sloveniji zavarovana območja skupaj prekrivajo 14 odstotkov površine države. Naša zavarovana območja predstavljajo en narodni park, tri regijske in 47 krajinskih parkov, ki sodijo med širša zavarovana območja, ter en strogi naravni rezervat, 56 naravnih rezervatov, 1161 naravnih spomenikov ter 114 spomenikov oblikovane narave, ki sodijo med ožja zavarovana območja. Na varovanih območjih varujemo rastline, živali in njihove življenjske prostore. V teh območjih lahko doživimo razkošje biotske raznovrstnosti naše geografsko izjemno raznolike dežele. Zavarovana območja so upravljana tako, da so doživetja v njih prijazna do narave in pristna za obiskovalce.

Pred nami je že šesto leto, ko se po vsem svetu še posebej na en dan pozornost usmeri na čebele in druge opraševalce. 20. decembra 2017 je namreč Generalna skupščina OZN 20. maj razglasila za svetovni dan čebel, in sicer na pobudo Slovenije. Slovenija veliko pozornosti namenja medonosni čebeli, zato marsikdo ne ve, da poleg kranjske čebele v Sloveniji živi še več kot 570 vrst divjih čebel. Poleg tega so pomembni opraševalci tudi muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči in ose.

22. maj, mednarodni dan biotske raznovrstnosti 2023 - obnovimo biotsko raznovrstnost

Leta 1992 je bila v Rio de Janeiru sklenjena Konvencija o biotski raznovrstnosti. Program Združenih narodov za okolje (UNEP) je 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti v spomin na začetek veljavnosti omenjene konvencije. Letošnja vodilna misel nas usmerja k 15. zasedanju pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti, ki je potekalo v Montrealu in kjer je bil sprejet globalni strateški načrt za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Med ključnimi cilji dogovor določa zavarovanje vsaj 30 % kopenskih in 30 % morskih površin na svetovni ravni, še posebej tistih, ki so posebej pomembni za biotsko raznovrstnost, in obnovo vsaj 30 % degradiranih kopenskih, celinskih vodnih ter obalnih in morskih ekosistemov do leta 2030. V skladu z dogovorom bo treba zagotoviti nujne ukrepe za zaustavitev izumrtja ogroženih vrst ter zmanjšati širjenje in ublažiti vplive invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost, med drugim tudi z zmanjšanjem vnosa za vsaj 50 % do leta 2030. Na globalni ravni je prepoznano, da je sodelovanje na vseh ravneh ključnega pomena za prihodnost. 

V Sloveniji k ohranjanju in izboljšanju stanja vrst in življenjskih okolij prispevamo s številnimi projekti, ki so sofinancirani s strani EU, Evropskega gospodarskega prostora in nacionalnih sredstev. Od leta 2004 smo v Sloveniji izvedli več kot 90 projektov za upravljanje Nature 2000. Med projekti izstopajo predvsem projekti programa LIFE, kohezijske politike in čezmejnega sodelovanja Interreg. Poleg ohranjanja izboljšanja stanja ciljnih živalskih in rastlinskih vrst ter obnove življenjskih okolij med cilji izstopajo komunikacijske in izobraževalne aktivnosti, krepitev znanja, povezovanje in trajnostni razvoj zavarovanih območij.

Trenutno na več kot 70 območjih Nature 2000 v Sloveniji poteka več kot 15 večjih projektov, namenjenih ohranjanju in izboljšanju stanja vrst ter življenjskih okolij, ki združujejo več kot 50 organizacij. Med njimi so lokalne skupnosti, regionalne razvojne agencije, zasebni zavodi, raziskovalne inštitucije, ministrstva, upravljavci zavarovanih območij in drugi.

 24. maj, evropski dan parkov 2023 z geslom Gradimo na naših koreninah

Evropski dan parkov je spominski dan za zavarovana območja po Evropi, ki ga je leta 1999 uvedla zveza EUROPARC, da bi poudarila pomen zavarovanih območij po vsej Evropi. Naravni parki, ki so v našem Zakonu o ohranjanju narave opredeljeni kot širša zavarovana območja, so narodni, regijski in krajinski parki. Zavarovala jih je država, občine ali država in občina skupaj, v njih pa veljajo posebni varstveni režimi in prepovedi.

Letos aprila je vlada sprejela uredbo, s katero je območje Češeniških in Prevojskih gmajn, ki obsega 411,36 hektarov, določila za Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne. Krajinski park leži v Ljubljanski kotlini, vzhodno od Radomelj, ter obsega dele območij občine Domžale in Lukovica in je eden od zadnjih večjih ostankov naravno ohranjenega strnjenega nižinskega gozda, ki vključuje tudi mokrotne manjšinske ekosisteme, v Ljubljanski kotlini.

V Sloveniji se zavarovana območja povezujejo v Skupnost naravnih parkov Slovenije. Evropski dan parkov so nadgradili s Tednom naravnih parkov Slovenije, ki letos poteka od petka, 19. maja, do nedelje, 28. maja. Obiščite jih, saj so pripravili številne dogodke za vse spoznavanja narave željne obiskovalce. Slovenski naravni parki so prav gotovo izjemne lokacije, ki ponujajo raznolike možnosti za z naravo povezana doživetja.

Na spletni strani Skupnosti parkov Slovenije si lahko pogledate, kakšna doživetja za vas pripravljajo parki in vas vabijo, da jih obiščete.