Dobiti bitko s časom

Objavljeno dne 07. marec 2017

USPOSABLJANJE PROSTOVOLJCEV - PRVIH POSREDOVALCEV ZA REŠEVANJE ŽIVLJENJ

Preživetje bolnika, ki je doživel srčni zastoj, je odvisno od hitrega in učinkovitega ukrepanja očividcev, ki so v tistem trenutku prisotni na kraju dogodka. Tako je tudi v mnogih drugih primerih življenjsko ogrožajočih stanj, za katere je potrebno čimprej zagotoviti nujno medicinsko pomoč. V takih situacijah, kjer je kritičnih prvih pet minut po nastanku dogodka, rešujejo življenja prostovoljci – prvi posredovalci. Sistem prvih posredovalcev predstavlja pomemben člen pri izvajanju nujne medicinske pomoči, še posebno na zelo težko dostopnih ali oddaljenih predelih.

Prvi posredovalci so prostovoljci, ki si želijo pridobiti dodatna znanja iz prve pomoči predvsem na področju temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED) in v kritičnih stanjih znajo, hočejo in tudi zmorejo pomagati ljudem v življenjski nevarnosti. V zadnjih letih se je namreč v naši občini postavilo veliko AED-jev, ni pa še zaživelo ozaveščanje javnosti o njihovi uporabi in sistem sočasnega aktiviranja prvih posredovalcev ob morebitni intervenciji. Za reševanje življenja je pomembno, da v svojem domačem kraju, kjer se pojavimo kot očividci urgentnega dogodka, najhitreje poiščemo prve posredovalce k ukrepanju ali pa sami pomagamo po najboljših močeh in znanju.

V Republiki Sloveniji je sistem nujne medicinske pomoči  (NMP) organiziran kot sestavni del mreže javne zdravstvene službe in je organiziran za zagotavljanje neprekinjene (vse dni v letu) nujne medicinske pomoči in nujnih prevozov poškodovanih in obolelih oseb na območju Republike Slovenije. Aktivacija ekip NMP steče prek klica na enotno telefonsko številko 112, na kateri se oglasi dispečer na Regijskem centru za obveščanje (ReCO), za naše območje v Postojni, in klic nato veže k zdravstvenemu dispečerju, za naše območje v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica. Ta se na podlagi prejetih informacij odloči, katero ekipo (z zdravnikom ali brez) bo poslal na kraj dogodka. Zdravstveni dispečer zahteva odgovore na naslednja vprašanja:

  • KDO kliče? (svojci, očividci, policija,…)
  • KAJ se je zgodilo? (Prometna nesreča, nenadno obolenje,…)
  • KJE se je zgodilo? (Tudi opis poti do dogodka)
  • KDAJ se je zgodilo? (Časovni potek dogodkov vpliva na pravočasni ukrep)
  • KOLIKO je obolelih ali poškodovanih? (za primerno aktivacijo zadostno število ekip)
  • KAKŠNE so POŠKODBE in OKOLIŠČINE na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave... ) in kakšno POMOČ potrebujete

Ekipe NMP pri svojem delu pogosto obravnavamo bolnike z zastojem srca. O srčnem zastoju govorimo takrat, ko se srce zaradi bolezni ustavi, lahko kot naravna posledica visoke starosti, hude bolezni ali poškodbe srca ali drugih organov. Nekaterim ljudem pa se srce nepričakovano nenadoma ustavi, čeprav so sicer dovolj zdravi, da bi lahko normalno živeli, če bi jim bližnji znali pravočasno spet vzpostaviti delovanje srca. Žal večina teh bolnikov nima sreče, da bi bili v času srčnega zastoja ob njih tisti, ki znajo oživljati in uporabljati avtomatski zunanji defibrilator (AED, angl. Automated External Defibrillator). Tako je preživetje teh oseb odvisno od oddaljenosti najbližje službe nujne medicinske pomoči. Če je ta blizu in ekipa NMP pride do bolnika v nekaj minutah, je verjetnost preživetja večja. Če potrebuje ekipa NMP do bolnika s srčnim zastojem 10 ali več minut, je verjetnost preživetja takega bolnika zelo majhna.

Veriga preživetja je sestavljena iz štirih korakov (postopkov):

  1. prvi korak je hitra prepoznava bolnika s srčnim zastojem in klic na 112,
  2. sledi takojšnje izvajanje temeljnih postopkov oživljanja (stiski prsnega koša in vpihi usta na usta),
  3. izvajanje zgodnje defibrilacije z uporabo AED,
  4. hitri in učinkoviti dodatni postopki oživljanja ekipe NMP ter učinkovita bolnišnična oskrba.

Preživetje bolnikov je odvisno od vseh postopkov in je tako uspešno, kot je uspešen najšibkejši člen v tej verigi.

V naši občini je precej krajev, kjer je dostopni čas NMP zaradi geografskih specifičnosti daljši od 10 minut. V sodelovanju Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica, Občine Ilirska Bistrica in Območne enote (RK) Ilirska Bistrica pripravljamo sistem prvih posredovalcev (PPO). Namen tega sistema je izboljšati preživetje oseb z nenadnim srčnim zastojem na terenu in nekaterimi drugimi življenjsko ogrožujočimi stanji. Prednost prvih posredovalcev je, da so blizu takim bolnikom, lahko pridejo do njih še pred prihodom ekipe NMP in jim nudijo pravilno prvo pomoč.

Za prve posredovalce se najpogosteje odločijo gasilci, policisti, gorski reševalci, vojaki, člani ekip RK. Velikokrat pa se vključijo tudi drugi laiki, ki želijo pomagati sočloveku v težavah. Kandidat za PPO mora biti polnoletna oseba, ki se za vključitev v sistem PPO odloči popolnoma prostovoljno. Izobraževanja bomo postopoma izvedli v vseh naseljih naše občine. Sestavljeno bo iz teoretičnega in praktičnega dela, zaključilo pa se bo s preverjanjem znanja. Kandidat, ki bo uspešno zaključil izobraževanje, bo prejel licenco, ki bo veljala eno leto.

Podrobneje o sami izvedbi izobraževanj za prve posredovalce v naslednji številki.

Trend naraščanja števila AED je pohvale vredna poteza lokalnih vaških skupnosti in društev. Prav je, da tej mreži sledi tudi število ljudi, ki poznajo temeljne postopke oživljanja in uporabo AED. Ko bo dovolj usposobljenih prvih posredovalcev, bomo lažje zagotavljali  enakovredno oskrbo vseh prebivalcev občine, tako teh, ki živijo v mestu in pri katerih je dostopni čas ekipe NMP od 2 do 5 minut, kot tudi tistih prebivalcev najbolj oddaljenih vasi v občini, do katerih se vozilo NMP na nujni vožnji pripelje v dvajsetih ali več minutah. Želja vseh nas, ki sodelujemo pri sistemu PPO je, da v naslednjih letih v občini zagotovimo AED v vsako vas in ob njem tudi močno in učinkovito skupino ljudi, ki bodo pripravljeni nuditi pomoč, ko naletijo na nenadni srčni zastoj ali drugo nujno stanje, ki ogroža življenje in je nujno potrebno nemudoma ukrepati.

Vse dodatne informacije lahko prejmete na Občini Ilirska Bistrica (zadolžen za to področje Luka Špilar), Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica (koordinator projekta Dominik Simčič, Reševalna postaja) in na Območnem združenju Rdečega križa v Ilirski Bistrici (gospa Jožica Vidmar).

V imenu projektne skupine pripravila Andreja Vinšek Grilj, dr.med.


shema verige preživetja

Na prejšnjo stran